Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Javno predavanje dr. Marka Krevsa pred izvolitvijo v naziv redni profesor
Preberi več
Predavanje Stephena Hindsa (Univerza v Washingtonu, Seattle): Poznoantični razdiralec latinskega verza: Avzonij in njegova "makaronščina"
V aprilu 2025 bosta Oddelek za klasično filologijo Filozofske fakultete obiskala Stephen Hinds in Catherine Connors, profesorja na Univerzi v Washingtonu, Seattle. Ob tej priložnosti bo imel Stephen Hinds predavanje z naslovom Poznoantični razdiralec latinskega verza: Avzonij in njegova "makaronščina" / A late antique disruptor of Latin verse: Ausonius and his ‘macaronics’ (Epistle 6 Green).
Predavanje v angleščini bo 23. 4. 2025 ob 18.00 v predavalnici 325 (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2).
Prijazno vabljeni.
Stephen Hinds je zaslužni profesor klasične filologije na Univerzi Washington v Seattlu. Je avtor knjige The Metamorphosis of Persephone: Ovid and the Self-Conscious Muse (Cambridge UP, 1987) ter Allusion and Intertext: Dynamics of Appropriation in Roman Poetry (Cambridge UP, 1998). Slednja je izšla v zbirki Roman Literature and its Contexts, ki jo je soustanovil z Denisom Feeneyjem (doslej 13 zvezkov). Knjiga je samosvoj odziv na v tistem času že modne študije medbesedilnosti, zlasti v antični latinski poeziji, in je kmalu po izidu postala ključno referenčno delo. Je zgled razprave, ki sodobna teoretska spoznanja nešablonsko preliva v interpretacijo. Med njegovimi nedavnimi članki so "Pre- and Post-Digital Poetics of 'Transliteralism: Some Greco-Roman Epic Incipits ' (2020), "In and Out of Latin: Diptych and Virtual Diptych in Marvell, Milton, Du Bellay and Others" (2020) in "Ovid's exile poetry and zombies" (2023). Pri založbi Cambridge University Press je v pripravi nova knjiga (izid predvidoma leta 2025) z naslovom Latin Poetry across Languages: Adventures in Allusion, Translation and Classical Tradition, ki bo posvečena medjezikovnim in medkulturnim vidikom latinske književnosti v antiki in zgodnjem novem veku. V delu je tudi komentar k 1. knjigi Ovidijevih Tristia (zeleno-rumena zbirka Cambridge UP). Več na tej povezavi in na njegovi strani na academia.edu.