Razstava Vzporedna življenja – stičišča in literarni pogovor

Utrinek z odprtja razstave 11. oktobra

Utrinek z odprtja razstave 11. oktobra

V Galeriji Peti štuk na Filozofski fakulteti smo 11. oktobra odprli fotografsko razstavo z naslovom Vzporedna življenja - stičišča. Avtor fotografij je Artúr Ekler, ki se je rodil leta 1997 v Budimpešti. Mladi fotograf, ki je leta 2021 diplomiral na Univerzi za umetnost in oblikovanje Moholy-Nagy, je dejaven tako na umetniškem kot na aplikativnem področju. Njegova glavna strast je portretno in modno fotografiranje, trenutno pa živi v Rimu.

Razstava, ki je nastala s podporo projekta Madžarska mreža gostujočih profesorjev, predstavlja portrete ljudi, ki si že vrsto let prizadevajo za prepoznavnost in vidnost madžarske kulture v Sloveniji. Serija fotografij je nastala na podlagi kratkih intervjujev in portretov z ljudmi, ki so sodelovali pri promociji madžarske kulture v Sloveniji, nastalo gradivo pa omogoča vpogled v njihov vsakdan, življenjski prostor in razmišljanja. Portretiranci na razstavi so László Babinszki, violinist, Gyula Csík, razvojni inženir, Lídia Gere in József Gere, kemijska tehnologa, László Herman, slikar, Marjanca Mihelič, literarna prevajalka, in Jutka Rudaš, literarna zgodovinarka. Intervjuje in spremno besedo je pripravila Andrea Iván, prevod pa Blaž Božič.

Razstava je na ogled še do 28. novembra 2024.

24. oktobra pa je na Filozofski fakulteti potekal literarni pogovor v sklopu razstave. Sodelovali sta dr. Jutka Rudaš, predstojnica Oddelka za madžarski jezik in književnost na Univerzi v Mariboru, in Sovretova nagrajenka, literarna prevajalka Marjanca Mihelič. Dogodek je študentom omogočil vpogled v najaktualnejše trende v madžarski književnosti ter sodobno madžarsko prozo in liriko. Pogovor je bil osredotočen na literaturo dvajsetega stoletja. Govorci so predstavili najvplivnejše avtorje prejšnjega stoletja, ki so s svojim delom pomembno prispevali k mednarodni prepoznavnosti madžarske književnosti, njihovi mednarodni uspehi in nagrade pa so poskrbeli, da je madžarska književnost znana in cenjena po vsem svetu. Posebna pozornost je bila namenjena delom, prevedenim v slovenščino, ki so imela pomembno vlogo v kulturnem dialogu med državama.

Študenti pa niso pridobili le teoretičnega znanja, temveč so v roke dobili tudi prevode madžarskih del, omenjenih v razpravi, in se tako seznanili z najznamenitejšimi sodobnimi deli. Predavatelji so spregovorili tudi o težavah pri prevajanju del v slovenščino, ki jih povzroča drugačna struktura madžarskega jezika, in navedli konkretne primere težav, ki jih povzročajo razlike med jezikoma.

Na dogodku so se predstavili tudi študenti Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Najprej je Mihaela Modic, diplomantka tega oddelka, predstavila jezikovne težave pri prevajanju iz madžarščine v slovenščino, sledilo je branje odlomkov iz madžarskega prevajalskega tabora. V slovenščino so bila prevedena dela iz pesniške zbirke 42 Krisztiána Peera in zbirke kratkih zgodb Teze laži Anite Moskát.

Moderatorka dogodka je bila Nina Ambrožič, študentka magistrskega programa na Oddelku za madžarski jezik in književnost Univerze v Mariboru.

Tako na razstavi kot na literarni razpravi sta spregovorila dekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar in direktor Lisztovega inštituta v Ljubljani dr. Zoltán Thuróczy.

V sodelovanju z Lisztovim inštitutom Ljubljana.

 

 

 

 

Zadnje novice

Vonjalna dediščina: razumevanje, opredelitev, ohranjanje in arhiviranje

Dr. Strlič je predstavil poskus reproduciranja vonja da Vincijeve slike Dama s hermelinom. (foto: Ana Jenko Kovačič)

Obisk in ogled zbirk Narodne in univerzitetne knjižnice Ljubljana

Ogled Cerkovne ordninge

Okrogla miza Dediščina v javnem prostoru Ljubljane kot skupno dobro

Govorke in govorci na okrogli mizi (foto: Ana Jenko Kovačič)