Prof. dr. Lado Kralj prejemnik nagrade kresnik

Prof. dr. Lado Kralj (Foto: Andraž Gombač)

Prof. dr. Lado Kralj (Foto: Andraž Gombač)

Obdobje druge svetovne vojne je v slovenski literaturi in literaturi nasploh ena najbolj obdelanih tem – kar pomeni, da je za pisateljice in pisatelje tudi ena najbolj zahtevnih, saj nalaga odkrivanje in artikulacijo novih perspektiv in jezika. Lado Kralj se v romanu Ne bom se več drsal na bajerju ne ubada s povzemanjem velike zgodbe, ki bi delovala kot zgodovinsko in literarno obče mesto, ampak se spusti na specifično lokalno raven medvojne Šiške, ki prvič v slovenski literaturi postane osrednje med- in povojno prizorišče. Tu dobimo živ vpogled v terensko dogajanje, tako glede gospodarskih, izobraževalnih in verskih institucij, ki delujejo na tem območju, s tem povezanimi operacijami varnostno-obveščevalne službe ter politično-birokratska preigravanja in posle znotraj okupatorske ureditve. Kraljev roman odlikuje plastično pisanje, ki je vezano na nizanje epizodnih poglavij. Te med sabo sicer povezuje osrednji lik, ki pa mu Kralj dodaja še druge like in glasove, kar je eden ključnih dejavnikov, da medvojna Šiška pred nami oživi kot specifičen kraj in prizorišče. Obenem Kralj s svojim pisanjem drsi po tanki meji med fikcijo in dokumentaristiko, zaradi česar imamo ob branju njegovega romana občutek žive zgodovine; roman je dobro uresničenje maksime, da do univerzalnega pridemo prek partikularnega. Zgodovina pa je lahko živa ravno zaradi tega, ker se jo obdela na literarno svež način, kjer Kralj izraža posluh tako za sodobno zvrstno hibridizacijo romana kot tudi za dialektiko sredotežnosti in sredobežnosti osrednje pripovedne linije, med razpršenostjo epizod in kontinuiteto celote. Zaradi vsega tega žirija meni, da si Lado Kralj zasluži nagrado kresnik za leto 2023 in se tako posthumno zapiše med ključne avtorje sodobne slovenske literature.

Zadnje novice

Informativni dnevi na Filozofski fakulteti

Predstavitev študija psihologije v petek, 14. 2. 2025; na fotografiji polna predavalnica dijakinj in dijakov, ki jih je zanimal študij Psihologije.

Začetek projekta AI4DH, Umetna inteligenca za digitalno humanistiko

Raziskovalke in raziskovalci, ki so zaposleni na projektu (od leve proti desni): dr. Maja Zupančič Justin, dr. Igor Vobič, dr. Špela Arhar Holdt, dr. Polona Tratnik, dr. Anotine Doucet, dr. Simon Krek, dr. Marko Robnik Šikonja, dr. Kaja Dobrovoljc in dr. Ajda Pretnar Žagar.

Sprejem za tuje študentke in študente na izmenjavi

Utrinek s sprejema tujih študentk in študentov na Filozofski fakulteti