Nemčija, zimska pravljica

Pesnitev, ki velja danes za klasično delo politične poezije in vrhunsko lite­rarno pričevanje predmarčnega obdobja, združuje več žanrov in več registrov: politično satiro, potopis v verzih, besedilo o izgnanstvu in domotožju, mito­loško burlesko in obenem neusmiljeno diagnozo tedanje Nemčije. Nastala je v času, ko je bila Nemčija razdrobljena in ujeta v mrežo naraščajočih družbe­nih napetosti, Heine pa je od leta 1831 živel v Parizu, kamor se je umaknil pred cenzuro, političnimi pritiski in vse bolj zadušljivo klimo v domovini. Ko je Nemška zveza leta 1835 njegova dela skupaj s spisi avtorjev gibanja Mlada Nemčija (h kateremu se Heine sicer ni nikoli prišteval) uvrstila na seznam prepovedanih knjig, je tudi uradno postal persona non grata. Konec leta 1843 se je opogumil za potovanje v Nemčijo in na tej poti, na kateri je med drugim obiskal svojo ostarelo mamo v Hamburgu, je oblikoval zamisel pesnitve, v kateri bi popisal svoje vtise o domovini. Iz načrtovane priložnostne pesmi je nastal obsežen epski potopis v verzih.