Maurus Faidiga, Bosnia seraphica = Maver Fajdiga, Bosna serafska. 3. zvezek

Med letoma 1770 in 1777 je frančiškanski arhivar in knjižničar p. Maver Fajdiga (s svetnim imenom Anton, rojen 11. januarja 1734 v Mekinjah) po samostanih tedanje province zbiral gradivo za zgodovino fran­čiškanskega reda. Rokopis svojega zgodo­vinsko-kronikalnega dela, ki ga je naslovil Bosnia Seraphica (Bosna serafska), je napisal med letoma 1777 in 1780; razdelil ga je na tri dele, v njih pa je pregledno popisal zgodovino frančiškanov od priho­da prvih redovnih članov na območje Bal­kana sredi 14. stoletja do svojega časa, predvsem pa zgodovino petnajstih samo­ stanov, ki so bili v drugi polovici 18. sto­letja vključeni v Hrvaško- kranjsko provin­co svetega Križa. Rokopis, ki je bil prip­ravljen za strokovni pregled in oceno in bi bilo zanj mogoče začeti postopek za obja­vo, ni doživel natisa; ostal je shranjen v provincialnem arhivu v Ljubljani, zanj pa so vedeli le redki. Obsega 1235 rokopisnih strani in je eden najobsežnejših ohranjenih latinskih rokopisnih virov pri nas; glede na težke razmere, v katerih je nastajal (obdob­je jožefinizma), je markanten dosežek in eno najobsežnejših ohranjenih latinskih kronikalnih del na Slovenskem, ki je kot zgodovinski dokument pomembno za zgo­dovino frančiškanskega reda, za zgodovi­no Cerkve na Slovenskem, Hrvaškem in v Bosni in za poznavanje cerkvene uprave in posameznih samostanov, pa tudi kot vir za podatke in zanimivosti o lokalni zgodovi­ni, o civilni upravi, o pomembnih posa­meznikih in dogodkih, o zgodovini sociale in medicine ... Pričujoča kritična izdaja, ki je počasi nastajala 16 let, je rezultat sku­pinskega projektnega dela in je namenjena seznanitvi strokovne in vse zainteresirane javnosti z besedilom in spodbuditvi razi­skovanja tematik, ki jih ponuja.